Piše: Petra Janša
“Glejte, kaj mora predsednik države gledati pred sabo – se pravi, na petih kvadratnih metrih imate predsednika vrhovnega sodišča, vrhunskega tajkuna in zraven še osebo, ki je zdaj že pravnomočno obsojena zaradi ‘dilanja’ ogromnih količin mamil,” je objasnil nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić.
Na veliki petek, je bila glavna novica, da so bili Janez Janša in soobtožena oproščeni na celjskem sodišču. Da gre za pomembno etapno zmago, ki pa še ni dokončna, se je Boris Tomašič v oddaji Kdo vam laže pogovarjal z nekdanjim kazenskim sodnikom Zvjezdanom Radonjićem. Govorila sta še o drugih stvareh, predvsem o razmerah v našem sodstvu.
Kaznovan za pravično sojenje v primeru Novič
16. aprila letos je minilo že šest let, odkar je takrat še kazenski sodnik Zvjezdan Radonjić prebral razsodbo in oprostil dr. Milka Noviča. Še pred obrazložitvijo oprostilne sodbe pa je napovedal, kaj se mu bo zgodilo. In vse se je uresničilo. Da je vedel, kaj se mu bo zgodilo, je pripisal svoji 23-letni sodniški praksi. “Na svoji koži, pa tudi pri kolegih, sem doživel precej izkušenj, zato mi je bilo popolnoma jasno, kako ta sistem deluje. V primeru neke nepokorščine, neizpolnjevanja pričakovanj (…) se ti zgodi točno tako, kot se je meni zgodilo.” Zaradi pravičnega sojenja v primeru Novič Radonjić zdaj ni več sodnik, je pa zaradi izida omenjene sodbe v večih kazenskih postopkih. “To ni prijetno. (…) Znašel sem se v celem kupu disciplinskih postopkov, etična komisija se je kar naprej ukvarjala z mano, personalni svet mi je dal negativno oceno sodniške službe … Zdaj bi moral proti njim vlagati upravne tožbe, se z njimi še naprej na sodiščih bosti, po domače povedano – vsega tega se mi ni več dalo. Dovolj dober pravnik sem, da se lahko tudi drugje uveljavim in preprosto sem odnehal,” je povedal Radonjić, proti kateremu se vodijo trije oziroma štirje primeri. “Eden je malo umaknjen, eden je malo ‘zaštekal’ v procesu oziroma v proceduri, nekega bi zelo radi na hitro končali …, vmes pa se lahko pojavi spet marsikaj. Ne vem, koliko sem sploh še aktualen sistemu. Mislim, da nisem več kaj dosti. Oni so me iz sodniških vrst odstranili že zdavnaj, se pravi te pedagoške funkcije kaznovanja ni več.”

Radonjić: Še pred tednom so bili pripravljeni Janšo obsoditi
Včerajšnja oprostilna sodba Janeza Janše in soobtoženih na celjskem okrožnem sodišču je Radonjića presenetila, saj takega izida ni pričakoval – tudi zaradi nekaterih podatkov, ki jih je imel iz sodniških vrst. Možnosti oziroma razlogov, da so obsodilno sodbo spremenili v oprostilno, je lahko po Radonjićevem mnenju več. “Prvi je ta, da so naredili tako kot so pri Milošu Njegoslavu Miloviću, da ga oprostijo na prvi stopnji, pa to spremenijo in ga obsodijo na drugi. Druga možnost je, da je bil vpliv javnosti tu tolikšen, da so se izognili zategovanju vrvi. Angažirali so določene piarovske strukture, da bi analizirali javnost in so ugotovili, da so ljudje – ne le desni del populacije, ampak tudi številni politično neodvisni – morda zgroženi nad vsem tem in da bi se jim to vrnilo slabše, kot da bi Janšo oprostili. Zdaj imajo manevrski prostor, da to razveljavijo, da to spremenijo in v miru, brez pritiska javnosti naredijo, kar so nameravali narediti že zdaj,” je prepričan Radonjić, ki ob tem ne dvomi v resničnost osnutka obsodilne sodbe in anonimnega pisma, ki je pricurljalo malo pred petkovim narokom. Kot je kasneje povedal, naj bi to napisala bivša sodnica istega sodišča, in ob tem izpostavil, da je situacija na celjskem sodišču prav posebej kritična. “Še pred tednom so ga bili pripravljeni obsoditi. To je moje osebno mnenje. Kar pa zadeva same materije – absolutno je nedokazano, da bi bili ti trije česar koli krivi. To je možno dalj časa laborirati, možno pa je na kratko napisati. Nisem poslušal obrazložitve sodbe, tako da ne vem, kaj je motiviralo senat k oprostilni sodbi, ampak številni dokazi, ki jih je tožilstvo ponudilo, so bili v zadostni meri omajani, da tu ne bi smelo priti do obsodilne sodbe,” je še povedal Radonjić.

Radonjić: S kazenskimi postopki mi grenijo življenje
Pri tem je omenil, da v tretjem odstavku 113. a člena Zakona o kazenskem postopku piše, da sodnik glasuje zadnji. “On obrazloži zadevo, poudari najpomembnejše točke v tej zadevi in pozove porotnike, da glasujejo. Najprej glasujejo laični porotniki – tako kot sedijo, od desne proti levi. Potem glasuje sosodnik. Če glasuje petorica, potem na koncu glasuje sodnik. V konkretni zadevi Novič sem glasoval zadnji. Takrat so vsi štirje porotniki že odločili, da je Novič nedolžen, zato tudi če bi ga ne vem kako hotel obsoditi, bi bilo štiri proti ena, tako da tudi ne bi imel moči,” je o primeru Novič povedal Radonjić in na voditeljevo vprašanje, zakaj mu potem sodijo za krivično sojenje v navedenem primeru, odgovoril: “Krivično je bilo v toliko, da sem Noviču dovolil dokazovati – to je vsa moja krivica. On je s tem, da se je lahko udeležil postopka na pravi način, prepričal poroto, da pač ni storil ničesar. Ko leta tečejo, to je zdaj že šest let, je popolnoma jasno, da Milko Novič ni storil ničesar v povezavi z Jamnikovim umorom. Točno se tudi ve, kdo je v ozadju tega umora, ampak ne obstaja pravno politična želja, da se te stvari izpeljejo do konca. Če bi dovolil govoriti samo tožilcu in pooblaščencu, bi bilo to pravično. Kolegica, ki je sodila pred mano, je precej omejevala obrambo. (…) Pooblaščenec, katerega imena ne bi niti omenil, je sam zastavil 800 vprašanj, pa je kar naprej ponavljal, da so mu kršene neke pravice, da mu ne pustim do besede. Vsi ostali so zastavili, mislim da 1050 vprašanj, on sam pa 800. To so taki absurdi.” Radonjić je ob tem dodal, da je “sistem to zapopadel in v ihti, da bi ga čim bolj razčetveril”, spravil v kazenske postopke. S temi ga želijo čim bolj spraviti ob živce in mu zagreniti življenje. “Vse to z namenom, da preostali sodniki vidijo, kaj se utegne zgoditi, če nisi dovolj disciplinirani. To je pač ta način treninga obvladovanja kadrov. To je znanost – napisanih je na tisoče knjig o tem, kako se uvaja red v strukturo in kako se sistemi držijo pod kontrolo. (…) Sodnik, ki to gleda, mu je popolnoma jasno, da si kaj takšnega ne more privoščiti.”
Za pravično sojenje je pomembna tudi njegova hitrost
V nadaljevanju pogovora sta z voditeljem osvetlila tudi, da za pravično sojenje ni pomemben le rezultat sojenja, ampak tudi njegova hitrost. Tomašič je ob tem spomnil, da se zadeva Trenta vleče že petnajsto leto, kar vpliva ne le na Janševo politično kariero, ampak je to tudi hud pritisk na njegovo družino. “Šele ko se je meni to zgodilo, mi je to postalo jasno. Prej se nisem oziral na ta problem. Prebral sem sodbo Patria, zdela se mi je krivična, ampak sem zamahnil z roko in šel naprej. Šele potem, ko se je meni to zgodilo, sem za nazaj pregledal ta primer. Zato sem zdaj zelo pazljivo spremljal primer Trenta. In točno za to tudi gre – oni so časovno ciljali, kdaj mu je najmanj ugodno. Glejte, Janez Janša ni nek mladostnik, nima 25, 30 let, da bi ga lahko predstavljali po sodiščih, po zaporih. To je vendarle resen človek, ki ima družino in ta ga potrebuje verjetno zdaj bolj kot kadar koli. Verjetno je centrirano, da bo sodni postopek na prvi stopnji zaključen, kot je zaključen, da pa bo na drugi stopnji ta sodba obsodilna, potrjena in da dobi poziv na prestajanje kazni zopet tik pred volitvami,” je razjasnil stvar Radonjić, ki je prepričan, da je “Janez Janša trenutno edina oseba v Sloveniji, ki zmore vplivati na spremembo tega neoliberalnega totalitarizma. (…) Janša je stopil na žulj nekim zalednim strukturam, ki imajo že desetletja interes, da ga umaknejo.” To po Radonjićevo dokazujejo številni sodni in drugi postopki, s katerimi mu že 40 let grenijo življenje.

Radonjić: Obstaja neka struktura interesov po posameznih panogah
“Če je sodnica odločila po svoji vesti, ji čestitam in želim vse najboljše, če pa se izkaže, da je v zadnjem trenutku prišlo do teh aktivnosti, da se ena absolutna obsodilna sodba spremeni v oprostilno, potem lahko rečemo, da je to nek nov ‘timing’ ali pa morda prevelik pritisk javnosti. Mimogrede, poslušal sem, kar je predsednik Janša danes (18.4., op.p.) govoril o sojenju in podpišem vsako besedo,” je nadaljeval nekdanji sodnik, ki ne dvomi, da si lahko Janša v tej zadevi oddahne ne prej kot marca prihodnje leto, ko bodo volitve. Na vprašanje, od kod prihaja diktat, kako se sodi, je nekdanji sodnik odgovoril, da obstaja neka struktura interesov po posameznih panogah. “Nekih dvesto, tristo ljudi odloča. Oni seveda ne sedijo vsak dan skupaj, da bi se dogovarjali, ampak pokrivajo neka področja – en krije mamila, drugi krije medicinske pripomočke, tretji krije dogajanje v športu, četrti pokriva gradnje, peti pokriva javne razpise itn. Tu so razne zavarovalnice, tu so razne banke in njihovi vodstveni kadri, ki se neradi izpostavljajo v javnosti, orkestrirajo ta dogajanja – v politiki preko političnih strank levice, v sodstvu pa ponavadi preko predsednika vrhovnega sodišča, ki ga nastavijo,” je razložil Radonjić. “Imeli smo nek vplivni krog, za katerega se utemeljeno meni, da je postavil zadnja dva predsednika vrhovnega sodišča, ki prihajata z Obale. Če pa zadeva ni tako pomembna, kot je ta Janševa, ki je po vsej verjetnosti prišla preko politike na vrhovno sodišče, potem se za take zadeve kliče predsednike višjih sodišč ali pa celo okrožnih sodišč. Vedeti moramo, da tu ne gre samo za kazenskopravne primere, tu gre predvsem za gospodarstvo. Največ teh interesov se uresničuje preko gospodarskih zadev – tu so razni stečaji, kjer izginjajo milijoni in milijoni evrov, tu so različni stečajni upravitelji, ki sodelujejo z vsem. (…) Nekemu podjetniku odpustijo 38 milijonov evrov, če je prave krvi itn. Se pravi, kontrola sodstva je namenjena pokrivanju vseh teh vej postopka, prihaja pa iz teh višjih krogov globalno globoke države v Sloveniji, ki tudi sodelujejo z domačimi strukturami in uveljavljajo ta svoj, tuj bruseljski interes,” je povedal sodnik Radonjić. Kot pravi, gre za zelo kompaktno gmoto vsemogočnih ljudi, ki preko sistema postavijo vrhovnega sodnika, predsednike višjih in okrožnih sodišč.
Radonjić: Obstajajo neka znamenja, da se tudi sodniki prebujajo – da tudi njim ni več vseeno
“Nazadnje smo imeli zanimiv primer, ko sta dva evidentna izvoljenca te globoko državne globalistične strukture pogorela na volitvah za sodni svet. Ne bi ju rad imenoval, da spet ne zaidem v kakšne kazenske postopke. To je bil zelo hud udarec tej strukturi sodstva, da so sodniki iz cele države odločili, da teh dveh pa v sodni svet ne spustijo. Torej, obstajajo neka znamenja, da se tudi sodniki prebujajo – da tudi njim ni več vseeno, da tudi oni ne morejo več prenašati tega. Namreč morate vedeti, da mora dober sodnik vedeti veliko. Ne moreš biti dober sodnik, da nisi ‘prežulil’ čitalnice. Moraš poznati veliko prava. Ljudje, ki študirajo in so odlični pravniki, pa ne morejo napredovati nikamor, ker niso všečni tej strukturam, počasi vzrojijo. Tudi meni se je to zgodilo, pošteno povedano. Vso to delo, ki sem ga vlagal in za katerega sem bil nagrajen z različnimi predavanji – vse to je šlo v nič in sem na koncu pristal celo, da imam negativno oceno sodniške službe,” je še navedel Radonjić ter dodal, da “imamo naše sodnike in nasploh sodnike”. “Naši sodniki so zaščiteni – teh je morda 150, 200 v državi. Njim se ne more nič zgoditi, oni so multi zadovoljni s takšnim stanjem, kakršno je. Vendar obstaja še vedno nekih 500 sodnikov, ki so marginalizirani, katerih znanje se zaničuje, katerih poštenje se zaničuje. (…) Ti se ne morejo sprijazniti s takšnim stanjem stvari. In tu vidim neko možnost, da v kolikor se začne filtracija pravosodja, pri čemer mora biti tudi politika zraven, saj se sodstvo samo ne bo prečistilo nikoli. Ta naj bo kot podporna enota vseh prizadevanj, da bi tako imenovani pošteni sodniki vendarle nekoliko od znotraj pripomogli k obračunavanju s temi strukturami.”

Radonjić: Na petih kvadratnih metrih sedijo skupaj predsednik vrhovnega sodišča, vrhunski tajkun in pravnomočno obsojeni narko diler
O tem, kako bi morala politika zarezati v pravosodje, si poglejte v posnetku oddaje, v katerem z voditeljem pokomentirata tudi posnetek, ko se predsednik vrhovnega sodišča in Zoran Janković objemata kot največja prijatelja, pri čemer vemo, da je ljubljanski župan v mnogih odprtih postopkih. “Da se predsednik vrhovnega sodišča objema z nekim obdolžencem in daje jasno vedeti, da sta prijatelja, je še najmanjši problem. Pet metrov stran je na častni tribuni sedel največji narko diler v državi, predsednik Pahor pa 15 metrov po vertikali vstran. Zdaj glejte, kaj mora predsednik države gledati pred sabo – se pravi, na petih kvadratnih metrih imate predsednika vrhovnega sodišča, vrhunskega tajkuna in zraven še osebo, ki je zdaj že pravnomočno obsojena zaradi ‘dilanja’ ogromnih količin mamil,” je objasnil nekdanji sodnik Radonjić. “A se nič ne zgodi,” je pripomnil Tomašič. “Ja, se. Dogaja se, da oni bogatijo,” je hudomušno pripomnil gost oddaje in pri tem opozoril na pomembno vlogo medijev pri tem.
Radonjić: Sodniki se neuradno družijo med sabo – hodi se na morje na orade, pečejo se čevapčiči v Kninski krajini
V nadaljevanju je nekdanji sodnik Radonjić še bolj nazorno odgovoril na voditeljevo vprašanje, kako sodnik ve, kaj mora narediti. “Glejte, oni se neuradno družijo med sabo – hodi se na morje na orade, pečejo se čevapčiči v Kninski krajini, potem tja povabijo tudi predsednika vrhovnega sodišča in tam se on z njimi druži. (…) Da mu vedeti, da imajo oni tu svoje interese in da bo hudo, če jih ne bo upošteval. Potem se ga lahko tudi direktno pokliče po telefonu, češ dajva se dobiti na kavi. Tako kot midva sediva zdaj tukaj, sedita onadva in se mu enostavno pove, kaj je interes. Nato nek vrhovni sodnik zadevo spravi navzdol po vertikali, ali do druge ali do prve stopnje,” je pojasnjeval sodnik in kot težavo izpostavil, da se sodni spisi ne dodeljujejo po abecedi. “Bil je nek višji sodnik na kazenskem oddelku, ki je kar grabil spise. V pisarno na višje sodišče je s tožilstva prišlo 10 spisov in on je sedel na mizi, pil kavo in ven jemal spise ter jih nosil sebi v pisarno – temu so rekli gospod 5000 evrov. To so različne pojavnostne oblike tega vplivanja. Najpomembnejše stvari, o katerih smo govorili, grejo po navadi preko političnih in sodnih struktur. (…) Vedno je na vrhovnem sodišču precej ljudi, ki so jih tam inštalirale odvetniške družbe, politične sile in oni seveda odgovarjajo tem svojim. To so po navadi tudi predsedniki disciplinskih komisij, vsem naokoli solijo pamet v etičnih komisijah in ne moreš se jih znebiti. Navadni sodniki, ki to nedotakljivost spremljajo, enostavno vidijo, da morajo ukrepati, tako kot je njim všečno.”

Radonjić: 100 načinov kršitve je – na vpisniku, tako da sodnik zboli in mu rečejo Janez, zboli danes ter ostani doma …
Proti koncu oddaje je Radonjić še enkrat natančneje opisal, kako se krši pravico do naravnega sodnika, kar se je zgodilo tudi Janši v zadevi Trenta. “Pogačnik je to kršil v desetinah primerih, dvakrat tudi pri meni. 100 načinov kršitve je – na vpisniku, tako da sodnik zboli in mu rečejo Janez, zboli danes ter ostani doma … Predsedniki sodišč vedo, kdo je bolj mehak, kdo je bolj trd. Včasih se določajo spisi tako, da se preskoči red, da se spisi založijo za dva tri dni, če še ne gre, se pokliče, da tožilstvo prosi, da se spise vrne, češ da nekaj dopolnijo. Morate vedeti, da vrhovi državnih tožilstev po ravneh nenehno kontaktirajo. Državni tožilci imajo dolžnost v svoj dnevnik pisati vse, kar se jim zdi nenavadno na neki obravnavi. To potem predsednica tožilstva pošlje predsedniku sodišča in on to zbira v mapo, povabi sodnika k sebi in ga začne nadirati in mu vrsti primere iz te mape, ko je pravzaprav državni tožilec tisti, ki je denunciral sodnika. To so sklopi raznih mehanizmov, ki se jih poslužujejo v pravosodju. In jaz sem bil priča vsem tem zadevam, nič od tega ne govorim na pamet,” je še povedal nekdanji kazenski sodnik in pri tem izpostavil strahovito negativno selekcijo v tožilstvu, ki je možna predvsem zaradi tega, ker je to samostojni odločevalec in nima nikakršnega nadzora nad sabo. Kakšno rešitev za boljše delovanje tožilstva ima Radonjić, si lahko ogledate v omenjeni oddaji, kot tudi to, zakaj zanj ne bi bila težava, da bi se sojenja javno predvajala. Na koncu je gost oddaje izkoristil tudi priložnost, da je izrazil veliko zadovoljstvo glede zadeve Trenta, da se je zaenkrat končala, kot se je, saj, kot je povedal, gospoda Janšo izredno spoštuje in mu je ob tem zaželel vso srečo.